Dnevnik
Leto 2020
Jadransko morje
Bol na Braču - Jelsa, Hvar, Hrvaška
14. junij 2020, nedelja
Jan priskrbi svež kruh, pekarna je tri korake od priveza. Za zajtrk intenzivno praznimo hladilnik, a kljub temu je uspeh bolj kilav. Ko ga odprem se še vedno kaj vsuje ven. Le hladilnik za pijačo se da popoldan že zapreti - do sedaj je bil pokrov odprt in pijača pokrita z ledom. Ta se je končno stopil.
Sprehod na Zlatni rat, najbolj oblegano hrvaško plažo s pol milijona obiskovalci letno (po njihovi navedbi, seveda) postreže z novo in lepo urejeno sprehajalno potjo, ki je moj dvajset let stari spomin ne pomni. Prej razlupani Balkan je tako bolj podoben vedno urejeni Španiji, kot še vedno razlupani Grčiji. Ampak. Nije još sezona. Vse je zaprto, le divje hiter zastonjski internet deluje na plaži. Verjetno je hiter predvsem zato, ker sem edini uporabnik. Sladoleda in hladnega piva ni za dobiti. Šele tik pred mestom je odprt en kiosk s sladoledom. In še ta je brez piva.
Izplujemo v svež veter, 5, morda 6 boforov. Smer je zato jasna, down wind je Jelsa na Hvaru. Začnemo s močno skrajšano genovo, ki ji malo kasneje dodamo nekaj malega glavnega jadra. In nato precej hitro povečujemo kvadraturi obeh jader. Nekaj časa je zaradi tega hitrost konstantna, ko kvadratov ne moremo več dodajati, začne hitrost padati. Ko pade pod tri vozle, presekamo gordijski vozel. Kvadrati padejo na nič, hitrost se poveča na šest vozlov. Le kako je to mogoče?
V Jelsi se privežemo v prazni luki. Port policaj nam lepo pomaga pri privezu in da nam še popust pri plačilu priveza. Res je, da ga mi sicer nikjer ne opazimo, razen v njegovi izjavi, a dober namen tudi nekaj šteje. Za manj denarja, kot v Bolu imamo tako vključeno vodo in elektriko ter sanitarije. In gratis drugi mooring line. Hmmm...
Pa skok v rentič in naokoli. Rentakarovec je prestrašen človek in se striktno drži korona distance. Corona-time, pove. In ta korona je tudi kriva za rahla odstopanja od ustaljene prakse izposoje avtomobilov. Takole gre. Če nas policija vpraša, čigav je avto, nikakor ne smemo reči, da je rentan, ampak da je izposojen od našega dobrega prijatelja Valentina. Zaradi zavarovanja, doda, saj avto zaradi korone ni zavarovan, ampak ga krije njegovo osebno zavarovanje. Če bomo imeli prometno nesrečo tudi nikakor ne smemo klicati policije, ampak njega. Bo že on potem vse uredil. Zardi korone, jasno. Plačilo (spet samo zaradi korone) ni možno izpeljati s kreditno kartico, ampak izključno v gotovini. In še nekaj podobnih pravil našteje. Jasno, kot beli dan, tale firma je borrow-a-car in ne rent-a-car. Samo zaradi korone, jasno.
Zapeljemo se v nekaj obmorskih mest, povsod presenečeni nad dejstvom, da nije još sezona. Vse je zaprto. V Starem gradu se resno namenimo nekaj pojesti, pa po krepki uri sprehoda po rivi in njeni okolici končamo na sljadoljedu kot šiptara. Ta je odprt. V mestu Hvar je malo bolje. Po pol ure najdemo spodobno oštarijo, ki se nas usmili in nas je pripravljena nahraniti. Smo pa danes videli eno slovensko, tri avstrijske, eno madžarsko in eno srbsko registrsko tablico. In slišali nekaj slovenskih in nekaj nemških besed. Nismo več sami!
Ne vemo, ali bi avto vrnili nocoj ali jutri, pa naredimo kompromis. Parkiramo ga pred rentakarovčevim ofisom in zadržimo ključe do jutri. Potem pa na barko, Jan mora v šolo, nedelja je vendar.
