Alimia - Panormos, Simi, Grčija

27. oktober 2020, torek

Odhod "takoj zjutraj" pomeni odhod po zajtrku. Najprej na site seeing drugega dela zaliva s cerkvico in nekaj podrtimi hišami in nato res odhod. Smer Simi. Veter se počasi dviguje in iz začetnih dveh boforov naraste na koncu na slabe štiri. Hitrost je temu primerna in drugo polovico prejadrava precej hitro, blizu sedmice. Malo me skrbi, da ne bo preveč vala ob severozahodniku v zalivih odprtih na zahod, pa se odločiva, da poskusiva. Ne bova se sekirala na zalogo.

Nekaj zalivov na Simiju, ki bi bili potencialno zanimivi, sem si pogledal na guglovih mapah. Le globin ne poznam. Barve sicer povedo vse, je pa potrebno vedeti, kakšna je prosojnost morja. Tega pa za Simi ne vem. Zato greva kar po vrsti. Pa se izkaže, da prvi zaliv ni primeren za sidranje. Trideset ali štirideset metrov od obale je globina še vedno 12 m. Ko sem tako prilagodil barvno skalo s fotografije na globino, je hitro postalo jasno, da tudi večina drugih ne bo. Ostal nama je največji, ki pa je precej odprt na zahod.

No, za dnevni postanek je v redu, v sili bi lahko tudi noč prebila tukaj. Val se sicer vali, ni pa velik in dokler je nekaj vetra, ki drži Malo v val, se ga niti ne občuti. Vesna gre pod vodo. A je kmalu nazaj. Ob skalah pa je vseeno le preveč vala in snorklanje zna biti hitro boleče. Dvigneva sidro in via Panormitis, kjer je preverjeno mirno. In je tudi internet...

Ampak, Panormitis je precej poln. No, to pomeni, da je tam že sidranih pet bark (prostora je za nekaj deset) in najboljši prostor je tudi tukaj že zaseden. Zasedajo ga Izolčani. Tisti, ki smo jih srečali na Nisirosu in govorijo italijansko. No, danes se ne bova šla čoporativnosti in se sidrava lepo stran od ostalih.