Kuyulubuku

14. oktober 2022, petek

Danes ne greva dalje. Delava. To pa lahko kjer koli, torej tudi tukaj. Premik je predviden za jutri, ko je napovedan dež. Baje prvi dež po aprilu na tem koncu sveta. Koliko ga bo, pa ne vem. Upam, da ga bo dovolj za barkopralnico. Bolj izdatne padavine so napovedane južno od Marmarisa, kjer se bo zgradil ciklon, tukaj bomo na obrobju dogajanja, skriti za hribi. Računam, da se priveževa pred katero od birtij in imava v oblačnem vremenu elektrike na pretek. No, bomo videli.

Spet sem videl novo igračo. Surfanje na mirnem morju. Surfanje, tisto iz filmov o Havajih, ne windsurfanje. Ampak. Na mirnem morju ni vala, za surfanje pa mora biti val. Zato ga je treba narediti. Takole gre. Surfar (točneje surfarka) je v vodi, v roki drži okoli deset metrov dolgo vrv, ki je privezana na motornjak. Potem da čoln gas, surfarko potegne iz vode in začne delati val, konkreten val. Očitno ima hidrodinamiko pokvarjeno. Surfarka, spusti štrik in se lepo poševno fijaka po tem valu nekaj deset metrov za čolnom. Preko celega zaliva. Ves čas se vozi po valu navzdol, a glej ga šmenta, val tudi ves čas nastaja na novo. Hja, saj mogoče je to stara fora, samo jaz sem jo videl prvič. Pozoren sem pa postal, ko so vsake toliko časa zoprni valovi zarolali Malo.

Popoldan se je v zalivu nabralo nekaj plovil, ki so pred mrakom skoraj vsa izplula. Lepo. Zvečer zakuriva roštilj, ker imava to možnost. Lepše. V prečudovitem zalivu danes nisem popravljal barke (tudi to se zgodi). Najlepše.