Saint Francois, Guadeloupe

13. februar 2024, torek

Vse manj razumem guadelupske praznike. Včeraj, danes in jutri naj bi bilo vse zaprto. No, po nekaterih tolmačenjih vse, kar financira država. Torej, Francija. Ampak, včeraj so bile trgovine odprte in po tej logiki naj bi bile tudi danes. Službe v Cerrefour, Super U in Leader Price pač niso državne službe. Da je ta logika napačna, sva ugotovila, ko sva popoldan hotela kupiti nekaj eksotične hrane, ki je vsakdanja v Franciji in se je drugje ne da dobiti. Vse je bilo zaprto. Hermetično zaprto! In nikjer nikogar. Vse ceste, kjer se je še včeraj trlo ljudi, so bile kot iz filma Dan potem. S težavo sva našla odprt en sam samcat mini market z enim prodajalcem in dvema strankama, od katerih sva bila midva ena.

Prazniki v Franciji so malo posebni, kot so tudi sami Francozi malo posebni. Imajo samo en praznik (1. maj), ko zaposleni dobijo plačo za odsotnost z dela. Ostali prazniki so neplačani, morajo pa pri nekaterih (državnih in regionalnih) delodajalci zagotavljati pravico do neplačanega dopusta na ta dan, pri drugih (neformalnih) pa ne. Karneval je neformalni praznik. Torej, nekatere firme zagotavljajo pravico do dopusta, druge pa ne. Neverjetni so! Le kako vedo, kdaj so prazniki? Ampak, to vedo vsi, le midva ne. In ko jih vprašaš pet, dobiš pet različnih odgovorov. Razumljivo, zaposleni so po različnih firmah, ki različno obravnavajo praznike. Francoska logika, pač.

Kakorkoli, danes se še ne bova premaknila iz marine. Trenutni plan je, da izplujeva jutri zjutraj in se sidrava kje za kakšnim reefom za snorklarijo - kar pomeni, da morava pripluti, ko je sonce še visoko. Marino sva plačala itak samo do nedelje. Ker pa ima marinerotova firma praznike, je čisto vseeno, kdaj jo zapustiva. No, enkrat do četrtka, ko se bo fant pojavil v službi, bi jo pa že nekako morala.