Nawi - Valaga, Vanua Levu, Fiji

10. september 2025, sreda

Greva farbat podvozje. Pravzaprav gre Mala kar sama. Pot pozna že na pamet. Rutina. Malo manj je rutine na strani posadke boatyarda. Pravzaprav je tudi pri njih rutina. Vse je bilo narejeno, kot se šika, le da ni bilo narejeno najhitreje. Bilo je narejeno precej počasi. Pa, saj se jim nikamor ne mudi. Mala je bila edina barka na traveliftu danes. V boatyardu je prostora neskončno. Če bi barke na škljocne zlagali, kot kje v Mediteranu, bi jih sem zložili nekaj sto. Nas je šest. Vključno z Malo.

Takoj se lotiva dela. In takoj je pri nama Bongi. On bi delal. Pa me danes njegova pomoč ne zanima. Ampak, on bi delal. In pride in začne drgniti trup s špohtlom. Na lep način mu poveva, da se to ne dela tako in da bova že sama vse postorila, pa noče razumti. On bi delal. Ampak, on je v službi. On dela na traveliftu. A služba zanj nima dela, zato bi on delal pri nas. Šele po nekaj urah ugotovi, da mu ne misliva plačati za to in končno odneha.

Ne odnehajo pa mojstri poliraši na sosednji barki. Jutri jo bodo končali in potem bi polirali Malo. Najprej jih zavrnem, pa si premislim, ker me zanima cena. Poceni so. Ampak, takoj ko sem pokazal zanimanje, se jih ne znebim več. Ko ugotovijo, da verjetno ne bo dela za njih začnejo že tako nizko ceno še spuščat. Poliranja ne potrebujeva, itak barke sredi morja nihče ne vidi. V marino pa prav pogosto ne zavijeva. Le kaj me čaka jutri, ko bodo ostali brez dela?

Danes sem imel v načrtu podvozje pobarvati prvič, pa mi je zagnani Bongi prekrižal račune. Tako je drgnil po kobilici, da jo je zdrgnil do železa. A-joj! Namesto prve roke antifoulinga se potem nanesel štiri roke epoxy primerja in popoldne je minilo. No, sva pa zato naredila nekaj stvari, ki jih je pametno narediti, ko je barka zunaj. Zamenjati olje v saildrivi, na primer. In še kakšno tako malenkost.

Ko pade noč, se aktivnosti zunaj končajo in se začnejo aktivnosti notri. Take, v sedečem položaju.