Fiji - Tuvalu 4.dan

7. oktober 2025, torek

Tudi danes je zaukazan lovopust.

Kaj posebnega se ni dogajalo. Preko dneva večinoma jadrava, šele pozno popoldan spet brni motor. V okolici so nevihte, nekaj se jih zapelje tudi preko naju. Prihajava v SPCZ (South Pacific Convergence Zone) in tako bo ves čas na Funafuti. Malo sonca, več dežja, skromno z vetrom (razen v sunkih ob nevihtah).

Današnja prehrana je v okviru pričakovanj. Za zajtrk tuna, za kosilo tuna, za večerjo tuna.

Starlink občasno za nekaj sekund izgubi povezavo. To se dogaja nekajkrat dnevno. Iščem vzrok, pa ga ne najdem. Ni moteče, je pa to takole: ko človeka enkrat kača piči, se boji zvite vrvi. Prvi resni test bo imel SpaceX danes zvečer. Ponoči bom po satelitskih slikah in po sledi prijatelja vplul skozi prehod v atol in potem še po laguni na drugi konec. Brez teh sodobnih igrač, tega ne bi počel. In do sedaj tudi nisem.

Dodatno sem videl, da mi ne dela radar. To je nekaj novega. V vsem času do sedaj ni nikoli zatajil. Za izogibanje oviram v atolu ga ne morem uporabiti, ovire so tik pod površjem. Za pripravo na nevihto pa bi mi prav prišel.

In nevihta naju je ujela dve uri pred vhodom v laguno. Tako močno ujela, da sem začel razmišljati, da bi do jutra ostala zunaj atola. Brez dobro delujočih instrumentov in telefona, kjer imam naložene različne satelitske posnetke, bi bilo težko. Zelo težko. In v močnem nalivu s telefonom v roki ne morem telovaditi po palubi. Pa je na srečo dež ponehal, vplula sva po prijateljevem tracku in odplula na njegovo sidrišče. Ampak. Seconds to disaster! Tik pred njegovo pozicijo v morju plava cev in na vsaki strani cevi je ladja. Označene so, kakor pač že so. Slabo. Tega v temni noči in nalivu niti v sanjah ne bi videl. Še tako je bilo komaj opazno in če ne bi Vesna na premcu zatulila, bi bilo prepozno. Oddaljiva se in kar nekaj časa iščem primerno mesto, kombiniram satelitske posnetke in skener dna. Na 15 metrih se sidrava. Do jutri. Jutri greva drugam in potem v postopek clear-in.