Funafuti, Tuvalu

14. oktober 2025, torek

Ponoči je bilo nekaj sapice in se je dobro spalo. Dan je sončen, primeren za premik po atolu, zapolnjenim z minami (koralnimi glavami). Vendar ni bilo, kot sem pričakoval. Kumulusi na nebu odsevajo v morju in podvodne pasti so zelo slabo vidne. Navtične karte so pač, kakršne so. Kanal do luke je dobro kartiran, celo nekaj polic je zapičenih na ovirah. Ostalo je pa bolj tako-tako. Plujem po satelitskih slikah, zadnji dve milji je Vesna na premcu in skupaj oprezava za mnogimi ovirami. Uspešno se jim izogneva.

Sidrava se v 17 metrov globoko vodo, ki je sicer lepe turkizne barve, vendar ne bistra. Očitno so kamnine v okolici take, da se topijo v vodi. Vidljivost je le nekaj metrov, premalo, da bi videla na dno, kam vreči sidro. Sidrava se po sonarju.

Vesna se odpravi v snorklarijo, vendar že pogled z barke ni ravno ohrabrujoč. Pa tokrat na srečo prvi vtis ni bil najpomembnejši vtis. Snorklanje je bilo v redu, videla je mini šarkija in maksi školjko. Tako školjko, kot so jo imeli v akvariju, ki sva si jo ogledala prvi dan na Funafutiju. Morsko življenje je drugačno, kot na Fidžiju. To ji je zanimivo. In še nekaj je drugače, kot na Fidžiju. Morje je že tako toplo, da je že malo moteče. Ko voda teče preko grebena, na katerem se lomijo oceanski valovi, se segreje kot v termah. Tega na Fidžiju ni bilo.