Tuvalu - Kiribati 1. dan

18. oktober 2025, sobota

Prvi dan je pravzaprav prvi in pol dan. Nič se ne dogaja vse odkar sva se včeraj odsidrala. Ribe loviti je strogo prepovedano. Še posebej, ko je Vesna vse te dni na lastne oči videvala, kako so domačini kar po tekočem traku iz morja vlekli 20 kg rumeno plavute tune. Spomini na neskončne količine mesa, ki ga je potem potrebno pojesti, so še preveč živi.

Vetra ni. Danes se je pokazal za uro ali dve, za 3 Bf ga je bilo, to je pa tudi vse. Šele jutri prideva v področje pasatov. Motor brni ves čas.

In z njim se vrti alternator. In proizvaja elektriko, preveč je proizvaja. Pa ga trimam in trimam, a kaj dosti ne pomaga. Regulator javlja eno nelogično napako, ne kaže obratov, kot bi bilo treba in nikakor noče zapustiti bulk načina filanja akumulatorjev. Balmar, ameriška jajca. Najdražja jajca na tržišču, primerljiva samo s holandskimi jajci, Victron po imenu.

Očitno se bo potrebno znebiti nekaj dolarčkov in kupiti novega, drugačnega. Ampak kje? In kam naj ga pošljejo? Marshallovi otoki, ki so bili pred leti yacht-in-transit oaza z ameriško pošto kot poceni dostavljalcem paketov, to niso več. Kiribati nikoli niso bili. Mikronezija? Guam? Hja, če gledam samo tako, s prstom po zemljevidu, je to enostavno, če moram pa do takrat uporabljati nedelujoči regulator je pa to že drugačna zgodba. Zgodba, kjer dajatve lokalnim cesarjem ne nastopajo v glavni vlogi.