Abaiang, Kiribati

30. oktober 2025, četrtek

Dan, kot vsak drug. Po netu iščeva variante za nakup sidra. Nekaj najdeva, pa ni idealno. Lokalno lahko kupiva CQR sidro za malo denarja. Ker pa je ravno prilika, da zamenjava sidro za nekaj, kar bo prijelo tudi v mehkem blatu, mi ta rešitev ne diši. Dobra sidra lahko kupiva v Združenih državah z dostavo na Majuro. Ampak. Potrebujeva naslov, kam naj ga pošljejo. Imava PO box v Majuru, West Marine in podobni tiči pa na PO box ne dostavljajo. Fizični naslov in naslovnika, ki bi prejel najino pošiljko, pa ne najdeva. Yacht Club ne trza na emaile.

Popoldan se odločiva, da iskanje nadaljujeva jutri. Oddingirava do Nicka in Lise, s seboj vzameva fidžijsko meso, fidžijsko oglje in fidžijske prižigače. Nič od tega se tukaj ne dobi. Potem zakurimo roštilj. Tak, ortodoksni. V prevodu, pravoverni. Tak, ki je postavljen tudi pred Vesnino hišo na Dolenjskem. Nazadnje sva ga tam kurila pred štirimi leti in pol. Spomini. Dobro meso in dobro oglje sta potrebna za uspeh. In uspeh ni izostal.

Doma sva ob mraku. Točneje, malo po mraku. Še točneje, precej po mraku.