Abaiang, Kiribati

2. november 2025, nedelja

Če nama snorklarija včeraj mi uspela, nama bo morda danes. Pa se zapeljeva miljo naprej, kjer je med otočokoma prekinitev atola. Vendar je oseka, reef je zunaj in morje je tako, kot drugje. Mlečno. Naslednja postaja je otoček, za katerega je Nick zagotovil, da ima kristalno čisto morje. Jah, Nick nima izkušenj z jadrnicami in sidranjem. Kjerkoli je bilo globlje od dveh metrov so bile korale. Točneje, skale. Niti se ne moreva sidrati, niti si nima Vesna kaj pogledati. Narediva krog in greva dalje. Še en otoček je na zahodni strani, kjer morje priteka in odteka iz atola. Na njemu živi Anglež, Nickov smrtni sovražnik. Vendar pa to ni najina vojna. Po satelitskih posnetkih sodeč, bi se tam dalo sidrati, zato bova preverila, si rečeva.

Dobro, da sva preverila! Morje je ob dvigajoči se plimi kristalno bistro, najdeva dovolj velik prostor za sidranje med koralnimi glavami. Pet metrov globine, na tleh je bela kristalna mivka. Še jaz takoj skočim v morje, Vesna pa sploh. Zelo navdušena je bila nad bistrostjo morja in barvo mivke pod vodo, ostalo je bilo pa na povprečni ravni. Očitno te vode po kakovosti flore in favne le niso Fidžiju in Tuamotujem

Popoldne dvigneva sidro in odropotava proti KiriSwis Residence. Greva se poslovit, Zadnjič sva odbrzela brez slovesa, ker sva hitela loviti vodo, preden bo morje preko pol kilometrskega obalnega pasu preplitvo za naš dingi.