Leyte - Laipinin, Filipini

12. april 2026, nedelja

Ponoči se je veter obrnil za 180 stopinj. Ni ga bilo veliko, v sunkih morda do 20 vozlov. Ampak. Ko smo se obrnili, je naše sidro potrebovalo 30 m, da se je ponovno zakopalo, čeprav sem ga včeraj preskusil na 3000 obratov. In dno je popolnoma ravno, globoka in sipka mivka. Tale Mantus je res en šrot!

Vetra po pričakovanju ni bilo. Nekaj malega sem sicer poskusil jadrati, pa se ni dalo. Plula sva mimo mini otočka Tilmubo, bolje rečeno mimo skale. Na guglovih mapah je tu označena osnovna šola. Za koga le? Ko pa otoček obplujeva se nama prikaže gnezdo hiš na jeziku pod z džunglo poraščeno skalo. Na 150 krat 75 metrih jih je toliko, da očitno potrebujejo osnovno šolo. Mimogrede, povprečna starost Filipincev je 25 let.

Vesna bi rada snorklala, jaz bi se rad preko noči sidral tako, da me ne bo strah ali bo Mantus držal ali ne. Spotoma se zato ustaviva pred obalo, kjer je na satelitskih slikah izgledalo, da bi lahko bile korale. Vendar je bila vidljivost v morje zelo slaba in v bližini so bile ribje farme. Nekako sem prepričal Vesno (ni ji bilo prav), da ne gre v vodo. Pojedla sva kosilo, se natelefonirala v Slovenijo in nadaljevala plovbo.

Sidrala sva se v globokem in hrupnem zalivu. Toliko, da prenočiva, zjutraj greva takoj dalje. In naše super-truper sidro spet ni prijelo...