South Verge - Puerto Princesa, Palawan, Filipini

11. maj 2026, ponedeljek

Mirno sidrišče zapustiva po lastni sledi brez težav. Do Puerto Princese imava dobrih 40 milj, 2-3 Bf vetra v krmo, motorsailamo. No, od motorsailanja je za premikanje zadolžen Yanmar, za razgled pa jadro. Ob pol štirih sva pred Abonico Yacht Clubom, kjer sva bila že pred 12 leti. Lepe spomine imava.

Ampak. Možakar, Nemec Thomas, ki je obljubil, da nama pokaže prosto bojo (po njegovem jih je "plenty") se na VHF ne javi. Ne javi se niti Abonico Yacht Club. Pa se spraviva pobrati najbližjo bojo pomolu. Ni dobra. In pridrvi možakar na čolnu in nama ukaže "follow me". In ga folovava na drugo stran bojišča. Iz vode potegne plovec in izdahne: sori-no-line-no-tekl. V prevodu: bojo je odtrgal od mooringa. Še dobro, da se je to zgodilo sedaj. In njemu. In slabo, ker nima na voljo druge mooring boje. Manjana (kadarkoli, samo ne danes). Sidrava se v bližini, sidro pa prime le za bonaco. Mehko blato. Mantus je narejen prav posebej z mislijo na blato, sic!

Ni druge, greva v jahtni klub, da se zmeniva za plan B. Gospa sicer telefonira nekaj lastnikom privatnih boj, pa nihče ne more (ali noče) odstopiti boje za nekaj dni. Potem jo pobarava za ultrazvok. Takoj spet poje telefon in prijatelj zdravnik je na voljo jutri popoldan. Odlično. Ampak, najprej pa zrihtaj bojo, sicer ne bova pustila barke same in tvoj prijatelj bo ob donosen posel. In spet pojejo telefoni in boja se naj bi uredila takoj jutri zjutraj. Bomo videli. Posediva še malo ob pivu (zanj) in toniku (zanjo) ter klepetava z Avstralcema, ki sta prisedla. Edini gosti smo, čeprav je na bojišču kar gužva.