Abaiang - Tarawa, Kiribati

3. november 2025, ponedeljek

Zgodaj se odsidrava in ob močni oseki izplujeva preko koralnih glav v ocean. Malce napeto je bilo, vendar nikoli nisem videl manj, kot 4 m globine. Ampak, to vem sedaj. Ko sva prišla v atol, je bila plima. Naslednjih 20 milj je bilo jadranje, kot bi si ga vedno želel, 4 Bf, polkrma, nič vala za atolom, skrajšana jadra, hitrost 7 vozlov. Ni bilo pa niti približno tako prijetno vpluti v Tarawo. Spet je bilo na sporedu nabijanje v valove. Plula sva proti vetru in valu, a s tokom. Ta naju je sicer nosil v atol, naredil je pa tudi nesramno visoke in strme valove.

Namenjena sva po diesel, ki naj bi po zadnjih informacijah stal 85 centov. Pa so ga vmes podražili in stane sedaj 1 evro. Kakorkoli, slabše, kot na Fidžiju (podobna cena, vendar so bile tam črpalke za plovila) in bolje, kot na Marshallovih otokih (dražje in kljub temu točenje s kanistri). Ker ima Mala malo prostora v lockerjih in velike vgrajene tanke, imam samo dva kanistra. Štirikrat sem z našim malim dingijem romal po dokaj visokih valovih na obalo po gorivo. Skupaj je to dve milji in pol izredno mokre plovbe, pa sva se sidrala najbližje, kolikor je sploh možno.

Sedaj sva z gorivom, tako dieslom, kot bencinom za nekaj časa založena. Jutri bo potrebno le še plačati pristaniško takso in se odjaviti iz države. No, in na pošti kupiti razglednice in jih poslati domov. Če razglednice tukaj sploh še prodajajo? Na Funafutiju so jih.